Kamnoseštvo se kot dejavnost ukvarja s preoblikovanjem večjih kosov grobih kamnitih skal v končne izdelke z uporabno vrednostjo. Spada med najstarejše obrtne dejavnosti. Z družbeno-zgodovinskim razvojem se je izpopolnjevala tudi sama tehnologija pridobivanja surovine, njena obdelava in uporabna vrednost izdelanega. Če je pračloveku predstavljala način življenja zaradi potrebe po obrambi in preživetju, so dosežki kamnoseštva v prvih civilizacijah nakazali na preboj v intelektualnem in kulturnem razvoju človeka. Pračlovek je še uporabljal ročno obdelavo kamna z ostrimi predmeti. Tehnike obdelave so bile vezane na špičenje, zobčenje ali brusenje kamna. Izdelki so bili večinoma obrtniške vrednosti, namenjeni vsakdanji rabi.
Od prve tehnike naprej se je kamnoseštvo zelo razvilo
Egipčani so poleg babilonske civilizacije razvili specifična znanja o gradnji in poznali poklic arhitekta. Bili so pravi mojstri v oblikovanju masivne obdelave plošče kamna v sestavi arhitekture zgradb in zunanje krajinske ureditve. V času starega Rima so uporabljali kamen za gradnjo naselij, povezovalne infrastrukture med naselji (ceste, viadukti, kanalizacijo) verskih objektov, kamnoseštvo (http://www.vmkunovar.si/kamnosestvo) pa je postalo tudi del umetnosti (kipi, napisi v kamnitih tablah). Kamen so največkrat mešali skupaj z malto imenovano pozzola (mešanica vode, peska, apna in vulkanskih kamnin) ali ga kombinirali z zidaki iz žgane gline. Uporabljali so površinske tehnike obdelave kamna: štokanje, špičenje, praskanje, brušenje, poliranje, pozlačevanje, graviranje in zavračanje črk za napise imen in datumov ter vklesavanje le teh.
Sodobna tehnologija olajša veliko dela in omogoča, da kamnoseštvo napreduje
Tehnologija kamnoseštva se prične z izkopom kamnitih gmot ter rezanjem le-teh v kamnolomih na tanjše plošče, ki se nato oblikujejo v končni izdelek. Kamnoseki pri svojem delu uporabljajo različna dleta, ravnila, vrtalnike, kladiva, s katerimi oblikujejo kamnite bloke. Pri svojem delu največ uporabljajo granit in marmor, za njuno obdelavo pa je najprimernejše diamantno orodje. Najpogostejše tehnike obdelave kamna v kamnoseštvu so strojno ali ročno brušenje, poliranje, vrtanje, žganje in rezanje. Kamnoseška podjetja so danes večinoma opremljena s sodobno tehnologijo, ki mora ustrezati mednarodnim standardom. Sodobna tehnologija omogoča računalniško vodene strojne naprave. Pri žagah in strojih z žico za obrez je razvoj tehnologije omogočil obdelavo vseh vrst kamna do nastavljenih debelin pod različnimi nakloni in koti. Brusilna orodja so nadomestile tehnike poliranja ravnih površin, plošč in robnikov. Vse to omogoča, da se v krajšem času opravi več in kakovostnejše delo.
