Na tak način boste zagotovo izboljšali ne le postavo, ampak tudi svojo samopodobo ter postali veliko bolj samozavestni. Zaradi tega pa se boste tudi veliko bolje počutili v svoji koži in boste ne le brez problema oblekli kopalke ali oprijeta oblačila, ampak boste tudi lažje navezovali stike, imeli manj strahu pred javnim izpostavljanjem ter postali na sploh bolj suvereni.

Polepšajte svojo postavo z ustreznimi vajami

Predel trebuha vsekakor predstavlja eno od najbolj kritičnih točk našega telesa, na kateri se najhitreje začne poznati, da se premalo gibamo, jemo nezdravo hrano in podobno. Vendar pa je vaje za trebuh pametno izvajati, četudi nimate težav z odvečnimi kilogrami. Z njimi boste predel trebuha namreč dobro učvrstili oziroma preoblikovali in poskrbeli za to, da bo ta lepšega videza in bolj mišičast. To velja tako za moške kot za ženske oziroma prav za vse, ki si želijo lepe postave in večje samozavesti, kar lahko z redno vadbo vsekakor dosežete. To je lahko tudi dobra motivacija za gibanje, zato nikar ne odlašajte, ampak brez iskanja izgovorov začnite z njim že danes!

Katere so najboljše vaje za trebuh?

Najboljše vaje za trebuh so zagotovo tiste, ki res delujejo. Zato je te treba res premišljeno izbrati, saj vse kar najdete na internetu ali kje drugje, še ni nujno zares učinkovito, četudi piše, da je. Pri izbiri je tako treba biti zelo pazljiv. Vedno je treba preveriti, kdo je sestavil določene vaje za trebuh, najbolje pa je, če je zraven še razloženo, kako učinkujejo, za koga so primerne in kdo jih naj raje ne izvaja (ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami itd.). Če jih je sestavil izkušen trener oziroma strokovnjak, potem vam bodo zagotovo pomagale, v kolikor jih boste redno in dosledno izvajali na pravilen način. 

The post Vaje za trebuh, ki bodo polepšale vašo postavo appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

• Velikost: dolžina: 163 cm, širina: 58 cm, višina: 160 cm, teža: 80 kg
• Tiho delovanje – zelo tiho; odpornost se spreminja le s pritiskom na gumb
• Nastavljiva odpornost – Elektromagnetno spremenljiva odpornost – 10 stopenj odpornosti
• Nastavljivi pedali – Nordic Track ima nastavljive pedale, ki jih lahko nastavite na 5 položajev. Stroj se lahko prilagodi različnim uporabnikom, ki jih imate v vašem domu.
• Zaslon / nadzorna plošča – porabljene kalorije, hitrost, srčni utrip, prevožena razdalja, čas.
• Programi – 2 programa za srčni utrip + 4 drugi programi
• Dva ročaja: da

https://www.youtube.com/watch?v=ImDtkxrckUI

Nordic Track je na trgu eliptičnih trenažerjev prisoten že nekaj časa. Znani so po kakovostni vadbeni opremi in kakovostni storitvi za stranke. S predstavniki Nordic Track sem večkrat govoril in raven storitev je izjemna. V storitve za stranke verjamem zato, ker bo po mojih izkušnjah podjetje z dobro podporo strankam ponavadi imelo dober izdelek.

CXT 910 je opremljen z možnostjo uporabe tehnologije iFit, konzola pa ima veliko uporabnih informacij za domačo vadbo. Na voljo je 6 programov, ki so standardni in še več, ki so na voljo prek interaktivnih vadb iFit. Ročaji imajo kardio senzorje, ki sledijo vašemu srčnemu utripu. Obstajajo tudi različne ravni odpornosti in naklona, ki jih lahko uporabite za spreminjanje vadbe.

Glede na značilnosti Nordic Track-a je to precej dober nakup. Če iščete eliptični trenažer, ki je zelo trden z veliko funkcijami in zanimivimi programi, boste morda želeli razmisliti o Nordic Track CXT 910.

Z vidika cene in dejstva, da dobite to, kar ste plačali, je CXT precej dober v primerjavi z drugimi eliptičnimi trenažerji v tem cenovnem razredu.

Nastavljivi pedali so zanimiva značilnost in resnično ločijo ta eliptični trenažer od drugih v tem cenovnem razredu. Kombinirajte to s precej velikim okvirjem, kakovostno konstrukcijo, izjemnimi funkcijami in odlično podporo za stranke.

The post Eliptični trenažer Nordic Track CXT 910 – informacije o izdelku appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Odseki
Alpinistični odsek
Mladinski odsek
Vodniški odsek
Markacijski odsek
Odsek za varstvo narave in gorsko stražo
Skupina za gorsko vodništvo

Postojanke
Vabljeni v naše postojanke:
Koča pri Savici
Dom na Komni
Koča pri Triglavskih jezerih
Triglavski dom na Kredarici
Dom v Kamniški Bistrici
Bivak pod Skuto

Ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD. To društvo je ‘prednik’ današnjega planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice ustanovljene po vsej slovenski pokrajini, po drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem območju. Društvo je vodil in upravljal Osrednji odbor društva SPD, ki je bil voljen na občnih zborih. Načelnik SPD je bil hkrati načelnik Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Prvi načelnik, ki je to funkcijo opravljal 15 let (od 1893-1908), je bil pedagog, zemljepisec in zgodovinar prof. Fran Orožen. Naslednja načelnika (do druge svetovne vojne) sta bila dr. Fran Tominšek 1908-1931 in dr. Jože Pretnar 1931-1946. Leta 1911 je bilo zaradi nezadovoljstva podružnic v Osrednji odbor imenovanih več predstavnikov podružnic. Po prvi svetovni vojni (1917) so se predstavniki vseh podružnic sestajali tudi na ti. zborih delegatov. Leta 1927 je bila uvedena skupščina SPD. Sestavljali so jo delegati podružnic, njena naloga pa je bila nadzor podružnic. Za vodstvo skupnih zadev se je ustanovil Širši Osrednji odbor. Seje Osrednjega odbora in skupščine so bile ločene.

V več kot 40-letnem delovanju SPD je bila večkrat dana pobuda, da bi se ustanovila samostojna podružnica Ljubljana. Odločitev o tem je bila sprejeta že s sklepom, realizirana pa šele 16. decembra 1935. Takrat je bil sprejet sklep na občnem zboru Osrednjega društva SPD, da postane Ljubljansko društvo podružnica s sedanjim nazivom Osrednje društvo. Tudi v premoženjskem vprašanju se je dosegel sporazum: vse imetje, ki ga je posedovalo Osrednje društvo, je ostalo v lasti tega društva. Na ta način je bila odpravljena dvojnost funkcije Osrednjega društva. SPD so od takrat vodili skupščina in glavni odbor, od katerega sta morala biti predsednik in pod predsednik iz Ljubljane. Nova pravila so uvedla popolno enakopravnost podružnic z Osrednjim društvom.

S čim se je ukvarjalo SPD in Osrednje društvo SPD? Za delovanje SPD in Osrednjega društva SPD je bilo značilno intenzivno planinsko delo, ki je se odražalo na mnogih področjih kot je: gradnja koč, nadelava poti, izdaja planinskih publikacij (Planinski vestnik), reševanje v gorah, alpinistika, planinska predavanja, družabni večeri, organiziranje izletov, delo z mladino, planinska fotografija idr. Skladno s širitvijo dejavnosti je iz leta v leto naraščalo tudi število članstva SPD.

Za PD Ljubljana-Matica so zanimivi podatki o planinskih kočah, s katerimi upravlja oziroma je v zvezi še danes: Otvoritev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava je bila 7. avgusta 1895, zasnoval ga je in ga dal postaviti Jakob Aljaž. Otvoritev Triglavske koče na Kredarici je bila 10.8. 1896, postavilo jo je SPD. Otvoritev Doma v Kamniški Bistrici je bila 23. maja 1909, kočo je SPD prevzelo od Meščanske korporacije Kamnik. Leta 1919 je SPD prevzelo (sedanjo) Kočo pri Triglavskih jezerih, ki jo je leta 1880 zgradil Avstrijski turistični klub. Otvoritev Doma na Komni je bila 19. julija 1936, zgradilo ga je SPD. Leta 1948 je PD Ljubljana-Matica vzela v najem od zasebnika Kočo pri Savici.

USTANOVITEV PD LJUBLJANA-MATICA

Podružnica Ljubljana je bila ena redkih, ki ji je uspelo obstojati in delovati tudi med vojno. Po drugi svetovni vojni je bilo na sestanku planincev iz Slovenije konec junija 1945 v Ljubljani sklenjeno, da se planinska organizacija vključi v telesnovzgojno organizacijo (Fizkulturna zveza Slovenije, FZS). Na občnem zboru društva ljubljanske podružnice 12. decembra 1945 je bil izvoljen nov odbor, za načelnika dr. France Avčin in za tajnika dr. Gerzinič. Dne 24. februarja 1946 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije (PDS, kasneje preimenovano v Odbor za planinstvo in alpinistiko FZS) z 19 podružnicami, izvoljen je bil nov glavni odbor, za predsednika pa dr. France Avčin. Na prvi seji glavnega odbora PDS 5. aprila 1946 so bile planinske postojanke dodeljene v lastništvo podružnicam. Ljubljanska je dobila: Dom v Kamniški Bistrici, Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici, Dom na Komni in Kočo na Veliki planini. Ljubljanska podružnica je bila aktivna tudi drugače: poleti 1946 je postavila bivak pod Skuto, v letu 1946-1947 je obnovila Dom na Komni, ker je bil med vojno požgan in 12. maja 1946 je odkrila spominski steber padlim borcem-planincem v Kamniški Bistrici.

Leta 1948 se je ukinil Odbor za planinstvo in alpinistiko FZS, 6. junija 1948 pa je bila ustanovna seja Planinske zveze Slovenije (PZS). Za prvega predsednika je bil izvoljen Fedor Košir. Glavni namen planinske organizacije je postala strokovna vzgoja planincev in alpinistov. Ob ustanovitvi je bilo v Sloveniji že 43 planinskih društev. Na tej osnovi je bilo leta 1949 ustanovljeno sedanje Planinsko društvo Ljubljana-Matica.

PD Ljubljana-Matica je bila takrat kljub novim društvom, ki so se po vojni v Ljubljani ustanavljala, najmočnejše društvo, tako pa številu članstva, kot tudi organizacijski, propagandni in gospodarski dejavnosti (poglejmo podatke o gibanju članstva: leta 1946 – 2.482 člana, leta 1949 – 10.300 in leta 1950 – 13.376 članov).

Med prvimi v Sloveniji so začele v letih 1946-7 pri podružnici Ljubljana delovati planinske skupine: alpinski odsek, mladinska in markacijska skupina, skupina za varstvo flore in izletniki. Med najbolj dejavnimi je bil AO. Leta 1947 je imel AO PAD (Planinsko alpinistično društvo) 40 članov in 400 vzponov. Začeli so se izvajati prvi povojni alpinistični kopni in zimski ter turnosmučarski tečaji. Prvi je bil od 22.-27. julija organiziran letni plezalni tečaj na Jermanovih vratih. Vodili so ga: Vinko Modec, Boris Režek, Vlasto Kopač, Tone Bučar, Dušan Lasič, Daro Dolar in France Avčin (med tečajniki sta bila tudi Marjan Keršič in France Zupan). Med prvimi je imel AO svoj pravilnik (prav tako markacisti). Mladinska planinska skupina je v letu 1947 organizirala 10 eno ali večdnevnih izletov (udeležba med 16 in 52). Prav tako so bili aktivni tudi ostali odseki. Leta 1951 je PD Ljubljana-Matica že oskrbovala vseh pet planinskih koč, ki jih še danes. Društvo je z izkupičkom teh postojank razvilo močno gospodarsko dejavnost: leta 1951 je preuredilo Dom v Kamniški Bistrici, popravilo cisterno na Kredarici in postavilo napravo za pridobivanje elektrike na veter, pri Triglavskih jezerih je zgradilo najvišjo hidrocentralo in napeljalo daljnovod na Komno. Društvo je zasilno obnovilo nekdanjo italijansko kasarno pod Triglavom, kjer je bilo prostora za 300 oseb.

Razvoj društvenih aktivnosti PD Ljubljana-Matica v obdobju 1950-2000 je bolj ali manj znan, največji poudarek pa je na porastu števila članov, razgibani aktivnosti odsekov in močni gospodarski dejavnosti.

The post Planinsko društvo Ljubljana Matica appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Vadbena podlaga za udobje pri športu Vsaka vadba je lažja, če poteka na primernih tleh – in da je prava vadbena podlaga izjemno pomembna nam je jasno že, če pomislimo na razliko med hojo po betonskih tleh ali hojo po travi oziroma mehki preprogi.

Zakaj je trda vadbena podlaga pogosto težava?

Marsikatera sodobna športna vadba obremenjuje vedno iste sklepe, saj se izvajajo vedno isti gibi. In ti sklepi so hitro preobremenjeni. Kot primer lahko vzamemo tek, ki je pri nas eden najbolj razširjenih rekreativnih športov. Predvsem začetniki se pri teku pogosto srečujejo s hudimi bolečinami v kolenih, saj sklepi pri teku dejansko precej trpijo. Da bi bil tek bolj udoben, se jim tako priporoča primerna tekaška obutev z raznimi zračnimi blazinicami ali blazinicami iz gelov, prav tako pa se začetnikom običajno svetuje, naj ne tečejo po trdih podlagah – zanje bo kros tek po travniku ali mehki gozdni poti veliko boljši kot tek po asfaltu.

Enako velja tudi za vse druge vadbe – pomembni sta tako primerna (mehka in lahka) obutev, kot seveda prava vadbena podlaga.

Kakšna naj bo vadbena podlaga?

Vrsta tal oziroma podlage je najmanj pomembna v fitnes studiih, kjer ljudje uporabljajo klasične fitnes naprave. Tu pri vadbi ne prihaja do dejanskega stika s tlemi, zato se lastniki večinoma odločijo ali za tla iz lesa (specialni parketi) ali za mehke talne obloge, ki pomagajo tudi pri vpijanju zvoka.

Drugače je v dvoranah, namenjenih aerobiki in podobnim skupinskim vadbam. Tu je osnova običajno ravno tako les (parket), vse pogosteje pa se lesena tla nadomesti ali prekrije s specialno podlago iz umetne mase. Ta je mehkejša in absorbira udarce, torej se vda tudi pod poskoki stopal in je tako bolj blagodejna oziroma ne povzroča bolečin.

Vadbena podlaga je pomembna tudi tam, kjer ne skrbi zgolj za udobje vadečih, temveč predstavlja tudi zaščito – na primer v prostorih, namenjenih dvigovanju uteži. Kadar uteži prosto padejo na tla, pride namreč do precejšnjega udarca, ki ni primeren niti za tla niti za naša ušesa – smiselno je torej poskrbeti za mehka tla iz umetne mase, podobna tistim, ki smo jih navajeni z otroških igrišč.

Najboljše vaje za trebuh. Če želite lepo oblikovane trebušne mišice, vam ni treba vsak dan 1 uro delati vaj za trebuh, dovolj je namreč že 7 minut 3- do 4-krat na teden. Preberi več …

The post Vadbena podlaga appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.