Življenje je na trenutke lahko polno sreče in veselja. Z žalostjo pa se srečamo prej ali slej, saj se skozi naše življenje lahko pripeti mnogo stvari. Lahko je izguba službe, smrt prijatelja, konec partnerskega razmerja in mnogo več, kar nam povzroči žalost. Vsak čustveno zrel in zdrav človek tako občuti različne faze žalovanja, ki se med seboj razlikujejo po dolžini trajanja, intenzivnosti in drugih lastnostih. Zato je pomembno, da jih poznamo in tudi, da jih prepoznamo pri drugih ljudeh. Tako bomo lažje poiskali pomoč v primeru, da ne najdemo poti iz močne žalosti, depresije ali anksioznosti.
Zanikanje realnosti
Zanikanje je zelo pogost obrambni mehanizem človeške zavesti, ko se nam pripeti velika sprememba, ki jo smatramo za negativno. Omogoča nam, da se lahko počasi privadimo na veliko spremembo, ki bo vplivala na naše življenje na enega ali več načinov. Predstavlja pa tudi prvo fazo žalovanja in se smatra za normalni pojav. Prekomerno zanikanje pa ni dobro, saj ne moremo začeti proces zdravljenja in prilagajanja na spremembe.
Primeri zanikalne faze žalovanja so:
Ne zmoremo sprejeti resnice
Ne želimo govoriti o spremembi
Aktivno govorimo in zanikamo v pogovoru, da se nekaj ni zgodilo
Jeza je del soočenja z realnostjo
Morda se sliši nerazumno, vendar je jeza pomemben del sprejetja resnice o neljubem dogodku. Jeza nam omogoča, da iz sebe spravimo čustva, ki ležijo globoko v nas. Je tudi del obrambnega mehanizma, da se lažje soočimo s svojimi čustvi. Omogoča pa nam tudi, da počasi zberemo moč in naredimo potrebne spremembe za nadaljnje življenje. Zato je pomembna faza žalovanja, ki je ne smemo zanemariti, potlačiti ali spregledati.
V tem videoposnetku poglejte, kako prepoznati pet stopenj žalosti, ki jih ne smemo napačno diagnosticirati kot depresijo.
Jeza je tudi prvo čustvo, ki ga čutimo ob velikih izgubah. Morda se počutimo same in nezmožne živeti naprej. Ljudje okoli nas so morda takrat tudi manj dovzetni, da do nas pristopijo. Zato je pomembno, da omenjeno čustvo poizkušamo nadzirati ali pa poiščemo strokovno pomoč.
Barantanje z višjo silo ali s svojimi mislimi
Občutena jeza, zaradi izgube ali druge velike spremembe ima kot posledico barantanje. Ker smo prepleteni z različnimi čustvi, si morda očitamo kaj vse bi lahko naredili, da do določenega dogodka ne bi prišlo. Morda se želimo pogoditi z višjo silo ali samimi seboj za drugačen razplet dogodkov. Na ta način si poizkušamo olajšati bolečino ali spremeniti preteklost. To početje je samo po sebi nesmiselno, vendar z vidika prebolevanja izredno pomembno.
Barantanje je naravna reakcija na žalost in ena zgodnjih faz žalovanja. Pogajanje v žalosti vključuje sklepanje dogovorov s seboj ali Bogom, da se počutite bolje. Če ne občutite olajšanja, je priporočljivo, da se o svojih simptomih pogovorite z bližnjim ali s strokovnjakom za duševno zdravje.
To je faza žalovanja, ki nam pomaga se soočiti z resnico in nadaljevati naše življenje. Vedno je velika prednost, če se lahko z nekom pogovorimo in imamo na voljo čustveno podporo prijateljev in družinskih članov.
Depresija kot posledica izgube ali spremembe
Občutki močne žalosti so normalni za vsakega človeka. Nič ni narobe, če se počutimo žalostno ali nejevoljno, ko se nam pripeti kaj težkega. Pogosto smo lahko depresivni ob izgubi službe, smrti ljubljene osebe, izgubi hišnega ljubljenčka. Začasna depresija je pomembna, saj nas zaščiti pred čustveno bolečino, ki jo prinaša izguba. Simptomi pa so:
Občutek žalosti
Izguba zanimanja za stvari, ki nas veselijo
Nezmožnost spanja ali prekomerno spanje
Nizek nivo energije
Občutek anksioznosti, stresa ali nespečnosti
Zmanjšana osredotočenost na delo, družinske zadeve in prijatelje
Kratkotrajna depresija je normalna faza žalovanja, vendar nastane težava, če traja več mesecev. Takrat je najbolje, da poiščemo pomoč psihoterapevta, saj je izkušen strokovnjak, ki nam lahko najbolje pomaga.
Sprejetje je nadaljevanje življenja
Zadnji del soočenja z nastalo situacijo je sprejetje. Štejemo jo pod faze žalovanja, saj predstavlja pomemben mejnik. Soočili smo se z izgubo ali spremembo, ki za nas ni lahka. To je tudi trenutek, ko ne zanikamo več in se ne borimo proti resnici. Morda pa zaradi izgube tudi preusmerimo svojo pozornost na prijatelje, družinske člane in hišne ljubljenčke. Nič pa ni narobe, če pričnemo z raziskovanjem sebe, svojih občutkov in želja.
Dejstvo je, da nas vsaka sprememba v življenju uči, da moramo vsak trenutek sreče in bližine soljudi izkoristiti najbolje, kot se le da.
Ne glede na to, če gremo skozi faze žalovanja ali imamo druge težave, nam lahko psihoterapevt zelo pomaga. Včasih je najbolj pomembno to, da se imamo komu izpovedati. To vključuje naša čustva, pričakovanja, frustracije, želje in tako naprej. Psihoterapevt nam s pogovorom pomaga do prepoznanja, kaj moramo storiti ali narediti, da lahko zaključimo proces žalovanja in gremo z življenjem naprej.
