Domače živali Archives - Planinsko društvo Ljubljana Matica

Spoznajte BARF hrano za pse

Urednik strani — Thu, 13 Nov 2025 12:38:45 +0000

Veste, kaj je BARF hrana za pse? Če imate doma vsaj enega pasjega kosmatinca, potem ste za to vrsto pasje hrane najverjetneje že slišali ali pa jo celo pridno dajete svojemu hišnemu ljubljenčku.

BARF zagovarja pasjo prehrano s surovimi obroki. Ti vključujejo sestavine, ki so podobne tistim, ki bi jih žival zaužila v naravi. Tovrstni obroki pa večinoma vključujejo veliko surovega mesa in kosti, nekaj surovih organov, na primer ledvice, jetra, in nekaj sadja in zelenjave.

Ključni cilj BARF pasje prehrane je, da kosmatinec uživa hrano, ki je biološko primerna in ki ni toplotno obdelana. Prav tako je brez umetnih dodatkov, barvil in konzervansov. Omenjeni način prehranjevanja psov temelji torej na tezi, da psi, kljub temu da so udomačeni, še vedno ohranjajo večino svojih naravnih potreb v prehrani.

Največje prednosti BARF prehrane za pse

Vse več je takšnih lastnikov psov, ki meni, da je BARF hrana za pse res nekaj najboljšega za hišnega ljubljenčka. Slednje lahko utemeljijo s kar nekaj argumenti. V prvi vrsti naj bi takšna vrsta hrane prinašala boljše oralno zdravje psov. Surove kosti in meso namreč spodbujajo žvečenje. To naravno čisto zobe in zmanjšuje nabiranje zobnega kamna.

BARF hrana za pse vključuje sestavine, ki bi jih žival zaužila v naravi, npr. veliko surovega mesa in kosti, nekaj surovih organov, na primer ledvice, jetra, jajca in nekaj sadja in zelenjave.

Če vaš pes uživa BARF hrano, potem je njegova dlaka skorajda zagotovo bolj zdrava, prav tako tudi bolj sijoča. In ker BARF obroki praviloma ne vključujejo polnil in težje prebavljivih sestavin, so iztrebki živali manjši pa tudi bolj čvrsti. Lahko rečemo, da telo psa bistveno bolje izkoristi hranila.

Ena od prednosti, ki jo s seboj prinaša BARF hrana za pse, je tudi več energije in izboljšana vitalnost. Slednje vedo povedati številni lastniki, ki zelo pogosto torej opazijo večjo raven energije pa tudi splošno živahnost psa po prehodu na surovo hrano.

Morebitne slabosti BARF pasje prehrane

Tako kot to velja za druge vrste hrane za živali, tudi BARF hrana za pse s seboj lahko prinaša kakšno slabost. Obstaja možnost tveganja bakterijskih okužb, prav tako je možno prehransko neravnovesje.

Želite, da vaš pes preide na surovo hrano, vendar ne veste, kako to pravilno storiti? Mark nam predstavi bistvene sestavine BARF hrane za pse, ki jih vaš pes potrebuje za zdravo in trajnostno prehrano s surovo hrano, da ga boste znali hraniti brez tveganja.

Ne nazadnje pa je nakup kakovostnih surovih sestavin, prav tako tudi njihov transport, shranjevanje ter priprava zahteva veliko časa, koordinacijo in za večino precejšnja finančna sredstva. Naj omenimo še, da tudi veliko veterinarjev še vedno priporoča raje kuhanje, komercialno preizkušene obroke.

The post Spoznajte BARF hrano za pse appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Veste, kakšen pes je samojed?

Urednik strani — Fri, 03 Oct 2025 08:14:14 +0000

Kakšen pes je samojed, verjetno ne veste prav vsi, čeprav je tovrstna pasma dobro poznana. Najpogosteje jih ljudje označujejo kot izjemno prijetne pa tudi inteligentne pse. Seveda pa so zelo odvisni od človeške družbe in se ne počutijo prav dobro, če dlje časa ostajajo sami.

Še ena značilnost samojedov je ta, so sicer precej nezahtevna pasma, ki se dobro prehranjuje že samo z manjšimi količinami kakovostne prehrane. Kar se tiče velikosti, pa veljajo za srednje velike pse. Najdemo pa jih v beli oziroma kremni barvi.

Kako je samojed videti?

Za samojede je značilno, da so zelo čvrsto grajeni, robustni kosmatinci, ki imajo puhasti pernati rep. Ta se zavihti čez hrbet in se zvije v eno stran. Njihova ušesa so priprta, glavo pa imajo precej široko. Njihovi kotički ustnic so zelo pogosto zavihani navzgor, posledično se lahko ustvari precej značilen samojedski nasmeh.

Kakšen pes je samojed? Samojed je delovna pasma, ki se dobro počuti, kadar ima za opraviti določeno delo. Kot prijazen, nežen in predan pes je odličen spremljevalec za družine z otroki. Je zelo inteligenten in dejaven pes, ki bo vse življenje ohranil svojo igrivost kot mladiček.

Kljub beli barvi imajo psi samojedi lep in temen pigment okoli nosu, oči in ustnic. Njihova dlaka je gosta, ravna, z zelo polno podlako. Kar se tiče samega karakterja, pa psi samojedi veljajo za zelo prijazne.

Je pes samojed primerna izbira za otroke?

Ko boste raziskovali, kakšen pes je samojed, boste med drugim prišli do informacij, da se navadno tovrstna pasma zelo dobro razume z drugimi psi in ljudmi. Prav tako tudi z drugimi hišnimi ljubljenčki.

Na sploh samojed velja za pastirskega psa in zato lahko pokaže nagnjenost k preganjanju ali celo k grizenju. Na sploh pa se zelo dobro razume tudi z otroki. Kljub temu pa je lahko za dojenčka ali malčka preveč hrupen. V srcu je tovrstni pes še vedno lovec.

Imate otroke in vas zanima, kako se samojed obnaša ob otrocih? Ali so samojedi dobri psi za otroke? Yeti in njegova mama se pogovarjata o tem, kako enostavno je imeti samojede in otroke. Če se sprašujete, kaj početi s svojimi aktivnimi otroki, in se sprašujete, katera pasma bi bila primerna, jim le omogočite, da spoznajo samojeda.

Že veste, kako boste poimenovali svojega samojeda?

Ideje za ime za samojeda lahko ne nazadnje najdete tudi na spletu. Vsekakor pa se morda najprej s svojimi bližnjimi pogovorite o tem. Preden za idejami pričnete brskati po spletu, z družinskimi člani pripravite svoj seznam z imeni.

Ker samojedi veljajo za graciozne pse, mu lahko nadenete nekoliko bolj fino, graciozno ime. Lahko pa se seveda odločite za povsem preprosto izbiro imena. Ključno je, da boste zanj dobro skrbeli in da se bo pri vas doma kar se da dobro počutil.

The post Veste, kakšen pes je samojed? appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Briketi veljajo za najbolj priljubljeno obliko prehranjevanja za pse

Urednik strani — Mon, 16 Dec 2024 11:20:39 +0000

Briketi za pse veljajo za najbolj priljubljeno obliko prehranjevanja za kosmatince. So namreč izjemno praktični, prav tako hranljivi, pogosto tudi cenovno zelo dostopni. Ključno pa je, da izberete brikete, ki so primerni za vašega psa.

Pasji briketi pa se med seboj lahko zelo razlikujejo. Med seboj se razlikujejo tudi po kakovosti in primernosti za posameznega psa.

Hranilne vrednosti in sestavine pasjih briketov

Kakovostni briketi za kužke so bogati vir beljakovin, prav tako vsebujejo maščobe, ogljikove hidrate in še druga hranila. Pogosto je glavni vir beljakovin v pasjih briketih meso. Lahko so to tudi rastlinski viri. Za energijo in zdravje kože živali pa so ključnega pomena maščobe. Pomembno je, da so dovolj kakovostne.

Dr. Andrew Jones se v tem pomembnem videu poglobi v sporno temo hranjenja psov s človeško hrano. Ali je to res varno? Ali je lahko koristna? Odkrijte prednosti in slabosti ter pridobite strokovna spoznanja o najboljših načinih za izboljšanje pasje prehrane z briketi za pse z majhnim proračunom.

Dober vir energije za pse so ogljikovi hidrati. Kljub temu pa morate pri izbiri briketov paziti, da ogljikovi hidrati ne predstavljajo glavnega vira, ker lahko v prekomernih količinah povzročajo debelost.

Druga pomembna hranila v pasjih briketih

Kakovostni briketi za pse morajo poleg omenjenih hranil vključevati tudi vlaknine, vitamine, minerale in ne nazadnje še omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Vlaknine dobro pomagajo pri prebavi kosmatinca in preprečujejo zaprtje.

Dobri pasji briketi vključujejo tudi vitamine in minerale, kot so na primer vitamin A, vitamin E, kalcij, železo, fosfor. Maščobne kisline pa so pomembne za zdravje kože, za možgane in srce. Prav tako skrbijo za ohranjanje lepe in sijoče pasje dlake.

Različne vrste pasjih briketov

Na trgu so na voljo najrazličnejši briketi za pse. Standardni briketi so na primer namenjeni za splošno zdravje živali. Vključujejo vsa potrebna hranila in so najpogostejša izbira za tiste pse, ki nimajo posebnih prehranskih potrebščin.

Izbirate lahko tudi med briketi, ki so posebej namenjeni za pasje mladiče. Zanje je značilno, da vključujejo višjo vrednost beljakovin ter kalorij. Mladiči namreč potrebujejo več energije za rast pa tudi razvoj. Obenem pa vsebujejo še posebne sestavine za zdravje sklepov in ne nazadnje za močan imunski sistem.

Starejši psi brez zob potrebujejo mehko in lahko prebavljivo hrano. Razmislite o specializirani hrani za starejše pse, oblikovani za zdravje zob, ki je pogosto na voljo v mokri ali vlažni obliki. Lahko pa brikete za pse namočite v toplo vodo ali juho z nizko vsebnostjo natrija, da se zmehčajo.

Briketi za starejše pse pa so narejeni tako, da podpirajo zdravje starejših kosmatincev. Praviloma vsebujejo manj kalorij. S tem se prepreči debelost živali. Vključujejo pa večjo količino vlaknin in posebne sestavine, ki dobro podpirajo prebavo pa tudi zdravje sklepov živali.

The post Briketi veljajo za najbolj priljubljeno obliko prehranjevanja za pse appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Katera hrana je za psa najbolj zdrava?

Urednik strani — Mon, 16 Oct 2023 19:12:00 +0000

Če v kratkem v svoj dom dobite novega kosmatinčka in takšnega hišnega ljubljenčka do sedaj še niste uspeli gostiti, potem ste se verjetno že uspeli vprašati, katera je najbolj zdrava hrana za pse. Seveda lahko odgovore na to vprašanje iščete kar po spletu, a verjetno ne boste prišli do enotnega odgovora.

Izbira hrane je v veliki meri odvisna tudi od starosti kužka, prav tako od pasme. Zelo pametno je, da se o tem, katera je najbolj primerna in zdrava hrana za vašega psička, pogovorite kar z veterinarjem ali pa z izkušenim in strokovno podkovanim prodajnim osebjem v trgovini za male živali.

Najboljša hrana za pse

Ker lahko na trgu za pse najdete zelo veliko vrst hrane, se je včasih prav težko odločiti, katera je najboljša oziroma najbolj zdrava hrana za pse. Nekateri lastniki psov menijo, da je najbolj ustrezna hrana za pse tista, ki je hladno stiskana. A v prvi vrsti je treba najprej vedeti, da mora zdrava hrana za pse vključevati prav vse esencialne hranilne snovi. Mora biti brez sintetičnih dodatkov.

V zdravo prehrano za pse je potrebno vključiti vse bistvene hranilne snovi

Zagotovo ena hrana ne more biti najboljša ali najbolj zdrava za čisto vse pse. Psi so si namreč med seboj lahko zelo različni. Vedeti je treba, da so nekateri kužki alergični na določene snovi in ima torej vsak pes svoje individualne potrebe. A ne glede na to, vam je lahko pri izbiri ustrezne hrane za psa v veliko pomoč že sama deklaracija, delež mesa v hrani, kakovost mesa v hrani in seveda tudi sama tradicija podjetja, ki naj bi ponujala najbolj zdravo hrano za pse.

Hrana za kužke brez dodanih barvil

Lahko rečemo, da je najbolj zdrava hrana za pse tista, ki je naravna oziroma v biološko dostopni obliki. Hladno stiskana hrana za pse naj bi vključevala izključno naravne sestavine, in to brez umetnih dodatkov, barvil, polnil ter GSO organizmov.

Ali je hrana vašega psa pobarvana? Kaj lahko barvila za hrano naredijo vašemu psu?

Najbolj zdrava hrana za pse poskrbi, da žival prejme čisto vse hranilne snovi. To se kasneje pokaže tudi v splošnem zdravju kužka. Pomembno je, da so tudi vsi vitamini in minerali naravni. Pridobljeni naj bodo iz zelenjave, sadja, zelišč in začimb. BARF hrana za pse zagovarja pasjo prehrano s surovimi obroki, ki je biološko primerna in ki ni toplotno obdelana. Prav tako je brez umetnih dodatkov, barvil in konzervansov.

Veste, kakšen pes je samojed? Preberite v članku na povezavi.

The post Katera hrana je za psa najbolj zdrava? appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Hrana za pse v najrazličnejših oblikah

Urednik strani — Fri, 07 Oct 2022 14:33:00 +0000

Hrana za pse, ki vam jo ponujajo v specializiranih prodajalnah s tovrstnimi izdelki, je lahko najrazličnejših oblik. Navadno pa pasjo hrano delimo na mokro ter suho, poleg omenimo še priboljške. A ne glede na obliko hrane, je ključno to, da je hrana kar se da kakovostna oziroma narejena na dovolj primeren način.

Najpogosteje se lastniki psov odločajo za nakup suhe pasje hrane. Razlogov za slednje je več, daleč največja prednost suhe hrane za pse pa je daljši rok uporabe in enostavno doziranje. Tudi suha hrana za pse je na voljo v več oblikah, na primer v obliki briketov. Izjemno razširjena je tudi suha pasja hrana v obliki hladno stiskanih peletov oziroma hladno stiskana pasja hrana.

Primerjava med briketi in peleti

Briketi in peleti se torej uvrščajo v kategorijo suhe hrane za pse. Ključna razlika med njima je v samem načinu proizvodnje. Medtem ko so briketi za pse ekstrudirani pri višjih temperaturah, so peleti hladno stiskani. Proces hladnega stiskanja zagotavlja, da v hrani za male živali ostane precej več hranilnih snovi. Zdrava hrana za pse v tem primeru ne obleži v želodcu psa, temveč se hitro prebavi in posledično je manj obremenjujoča za prebavilo. Kosmatinec pa ima zato bistveno večjo energijo pa tudi bolj urejeno prehrano.

Suha hrana za pse je na voljo v več oblikah, na primer v obliki briketov ali hladno stiskanih peletov. Briketi veljajo za najbolj priljubljeno obliko prehranjevanja za pse.

Ne glede na izbiro, je pri suhi hrani poglavitno, da izberete tisti, ki vsebuje visok delež kakovostnega mesa, in to brez stranskih živalskih proizvodov. Torej takšni, ki je čim bolj naravna in seveda biološko dostopna. Hrano, ki vsebuje vse minerale, vitamine ter rudninske snovi za normalni razvoj psa.

Značilnosti mokre hrane za psa

Mokra hrana za psa je navadno pakirana oziroma shranjena v neprodušno zaprtih pločevinkah ali pa je v obliki klobas. Po kakovosti se takšna hrana lahko zelo razlikuje med različnimi proizvajalci. Spet je torej treba izbrati takšen izdelek, ki vsebuje samo meso ter kakovostne notranje organe, brez stranskih proizvodov živali.

Veterinarski nasvet | Naj svojega psa hranim z mokro ali suho hrano za psa?

Za pločevinske je značilno, da so lahko tudi povsem naravno konzervirane. To pomeni, da ni nikakršne potrebe za dodajanje konzervansov in drugih sintetičnih dodatkov.

Prednosti mokre hrane za pse

Največja prednost pasje mokre hrane je, da jo večina kosmatincev raje je. Zlasti to velja za tiste pse, ki so nekoliko bolj izbirčni ter razvajeni.

The post Hrana za pse v najrazličnejših oblikah appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Nemška doga

Urednik strani — Sun, 20 Apr 2014 21:33:52 +0000

Je Apolon med psi. V njegovi celostni podobi so združene velikost, moč, polnost telesa in eleganca, je mogoče prebrati v pasemskem standardu nemške doge. Ti orjaki, ki dosežejo tudi več kot 90 centimetrov višine in lahko tehtajo celo dobrih 80 kilogramov, so – čeprav potomci nekdaj bojnih in lovskih psov – zelo nežni po duši, ne prenesejo grobosti in so strašno privrženi svojim ljudem, zagotavljajo njihovi ljubitelji.

Spremlja jo na vsakem koraku, tudi pred kopalnico čaka. Ko nje ni, ne je. Čuvajka je le toliko, da opozori, ko kdo pride, najbrž pa bi že s svojim videzom odgnala vsakega nepridiprava. »Zelo so učljivi, vendar nikakor s trdo roko. Midve sva opravili izpit A in BBH, ampak v nasprotju z na primer belgijskimi ovčarji, ki so pripravljeni delati celo uro, je bilo po dvajsetih minutah dovolj. Je pa zato tisti čas delala super. Najboljša nagrada zanjo je igrača, groba beseda pa bi imela samo negativen vpliv. Če bi zavpila nanjo, bi se tekla skrit,« je o svoji dve leti in pol stari psički povedala. Kljub mili naravi je zelo priporočljivo vsaj osnovno šolanje, saj tako velikega psa – samci dosežejo do 90 centimetrov in 80 kilogramov, samice približno 55 kilogramov – ni mogoče obvladati fizično. »Je težja od mene; če bi potegnila, bi me odvlekla. Ubogati mora na besedo, med nama mora biti zaupanje.«

Samička, mama treh mladičkov, je velika ljubiteljica otrok in družine. »Doge so nesrečne, če so dolgo same. Potrebujejo človeško družbo ali vsaj vrstnika. Čeprav so velike, ne morejo živeti v pesjaku, ampak v stanovanju. Tudi zaradi kratke dlake jim ne ustreza življenje zunaj,« je pojasnila študentka veterine. Njihovo ležišče mora biti mehko, drugače se jim naredijo otiščanci, saj so težki in nimajo dlake, ki bi jih varovala.

Med mladiči je ena samička skoraj povsem bela, druga malodane črna, samček pa je pikast, torej harlekin kot ona. »Doge so lahko še črne, rjave, tigraste in plave. Različne barve se ne smejo pariti med seboj, razen harlekina in črne ter rjave in tigraste,« je razložila. Ima eno oko modro in drugo rjavo, je bolj zaupljiva do tujcev, odkar je postala mamica. Prišleka pogleda od daleč, če jo on sprejme, se mu približa, če se je boji, pa se tudi ona umakne. Doge se rade igrajo z vsemi vrstniki, a morajo zaradi njihove teže biti lastniki previdni, saj bi lahko kakega kužka nehote poškodovale. Če se srečajo s predstavniki svoje pasme, pa igri ni konca.

V Sloveniji je kupiranje uhljev prepovedano – menda so jim jih prirezovali že pred stoletji, da se ne bi poškodovali v bojih –, a nekateri lastniki to še vedno počnejo. »Tudi zato, da se jih ljudje ne bojijo, je prav, da imajo take uhlje, kot jim jih je dala narava. Tisti s kupiranimi so videti bolj agresivni, čeprav sploh niso. Doge veljajo za mirne.«

Dnevni odmerek je od 500 do 800 gramov briketov ali velika skleda kuhane hrane. Lastnik mora dogi posodo s hrano postaviti na stojalo, jesti pa naj bi dobila dvakrat na dan, ker je pasma nagnjena k zasuku želodca. Paziti je treba, da mladiči ne hodijo po stopnicah. Dokler lahko, je priporočljivo, da se jih nosi po stopnicah, ker hitro rastejo. Tudi skakanje z višine je bolje preprečiti.

Za vzrejni pregled je obvezno slikanje kolkov. Pri določenih linijah se pojavljajo težave s srcem, kar se lahko preveri z ultrazvokom in EKG-jem. Dočakajo osem do deset let.

Kremplji jim hitro rastejo, zato jih je treba redno brusiti. Tudi čiščenje ušes mora biti redno.

»V zgodovini so jih imeli za lov in boje. Ne morejo se zediniti, od kod izvirajo. Nekateri pravijo, da so potomci velikih molosov – pasma zdaj spada med molose –, drugi menijo, da so mešali velike hrte, tretji pravijo, da so iz mastifov, kar naj bi bilo videti iz oblike njihove glave. V Nemčiji so srednjem veku trope dog uporabljali za lov na medvede in divje svinje, potem pa so ugotovili, da so prevelike in premalo okretne, in so jih pustili bolj za okras na graščinah, da so ležale pred kamini. Potem se je začel razvijati lažji tip psa, ki je postal družinski,« je opisala. V nekaterih knjigah je mogoče prebrati, da so na starogrškem kovancu že leta 36 pred našim štetjem upodobili psa, ki je bil neverjetno podoben današnjim dogam. Tako kot pri mnogih drugih pasmah si tudi pri tej kinologi niso edini, ali so njihovi predniki tibetanske doge ali morebiti orajški psi, ki so jih Asirci uporabljali za boje z levi in velikimi mačkami. Nekateri sklepajo, da so velike pasme nastale v srednji Rusiji. Po opisih iz prvih vzrejnih knjig naj bi bile doge sad križanja med mastinom in irskim volčjim hrtom.

Zagotovo pa so družbo delale knezom. Če pogledamo samo njihove mere, je jasno, da so si jih lahko privoščili samo premožnejši. Reveži jih namreč zagotovo niso mogli nahraniti.

V literaturi nam ni uspelo najti razlage, odkod francosko, špansko in angleško ime grand Danois, gran Danes in Great Dane, torej veliki Danec, saj vsi nesporno priznavajo »očetovstvo« dog Nemcem. V enem od ameriških virov smo zasledili le, da so Angleži ime prevedli od Francozov. Ena od teorij je, da so Francozi izbrali to ime, ker so v 19. stoletju, ko je uradno nastala pasma, sami zavračali vse, kar je bilo nemško. Italijani pa nemški dogi rečejo alano, kar pomeni tudi mastif in molos.

Preberite tudi članek: Hrana za pse v najrazličnejših oblikah, ki vam jo ponujajo v specializiranih prodajalnah s tovrstnimi izdelki delimo na mokro ter suho, poleg omenimo še priboljške…

The post Nemška doga appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Francoski buldog

Urednik strani — Sun, 20 Apr 2014 21:18:36 +0000

Francoza v družini buldogov hitro prepoznamo po pokončnih ušesih in pritlikavi rasti. Po videzu samosvoj pes je prvovrsten družabnik, ki ga imajo skrbniki ponavadi ob sebi v stanovanju. Dovolj je »priročen« in veseljaški, da je lahko naš spremljevalec na vsakem koraku, če nas počaka v parkiranem avtomobilu, je protivlomna zaščita brez primere.

Francoski buldog je različica angleškega pritlikavega buldoga, ki je poseben predvsem zaradi svojih pokončnih ušes. Njihova pravilna polkrožna oblika nas spominja na uhlje pri netopirjih, zato v opisih naletimo tudi na navedbe, ki govorijo o francoskem buldogu z netopirjastimi uhlji. Na splošno je to idealen pes za stanovanje, prisrčen, ubogljiv, potrpežljiv in zelo bister ter učljiv. Zelo je navezan na svojega gospodarja, z veseljem ga spremlja in mu sledi, v zadovoljstvo pa so mu tudi obiski, saj pomenijo še več družabnosti.

Francoski hedonist

Vragolije francoskih buldogov razveseljujejo že deset let, da je res prekaljena skrbnica, pa lahko sklepamo po številni pasji družbi, saj je pri njih doma vedno več kot pet psov. »To je izjemno simpatičen, prikupen in živahen pes, vedno pripravljen za igro. Zelo redko laja, lahko bi rekli, da ni ravno rojeni čuvaj, vendar se na primer ob hišnem zvoncu oglasi in tako opozori, da je v hiši. Večjih psov se ne boji, zato je dobro, da ga v mladosti socializiramo, da se je vajen igrati in družiti s sebi enakimi. Nad ‘dresuro’ ni preveč navdušen, vendar v želji, da se ne bi zameril skrbniku, z malo več truda in nežne doslednosti popusti in naredi, kar zahtevamo od njega« pravi. Prilagodljivosti in potrpežljivosti vseeno ne smemo jemati kot neusahljive.

Ker gre za buldoga, ki je izvorno nizke rasti in čokate postave, moramo biti precej pozorni, da ga ne hranimo preveč, saj bi hitro postal pretežak. Zaradi kratkega gobčka se potem lahko pojavijo težave z dihanjem, medtem ko precej razširjeno smrčanje, bodisi med spanjem ali kot izraz ugodja, ni razlog za skrb. »Ko pravimo, da je francoski buldog neumoren v igri, mislimo dejansko na igro, in ne tek ob kolesu ali več kilometrov hitre hoje ob človeku. Ima močno, masivno telo ter kratke noge in kratek gobček, vendar ga ne smemo preobremenjevati. Drugače pa je poln vragolij in včasih pravi klovn,« pove sogovornica.

Kot še pojasni, so francoski buldogi zelo radi v naročju in se kar topijo od zadovoljstva, zato jim poznavalci pravijo naročni psi. Po njenih besedah so se zaradi svoje majhnosti, vpadljivosti in očarljive narave svojčas razširili med pripadniki delavskega razreda, pozneje pa so bili tudi ljubljenčki pariških dam, ki so se z njimi sprehajale po Elizejskih poljanah. A ta družabnik vseeno ne spada med klišejsko damske pse.

Teža pri obeh spolih znaša od osem do 14 kilogramov, odvisno od prirojene velikosti in plečne višine, ki doseže približno 30 centimetrov. Celoten videz je zaznamovan z obliko kvadrata, čokato in mišičasto telo je pravokotno, glava je široka, kratka, štirioglata in s širokim potlačenim gobcem. Velike in temne oči so okrogle in razmaknjene, zelo opazna so visoko nastavljena »netopirjasta« ušesa. Kožuh pokriva gosta, kratka in svetleča se dlaka, ki prehaja od črno-rdeče tigraste, črno-bele lisaste do različnih kombinacij svetlo tigraste in povsem bele, pogosti so tudi kremni odtenki. Nega francoskega buldoga ni zelo zahtevna, potrebno je redno krtačenje za odstranjevanje odmrle dlake, poleg tega mora skrbnik paziti na čistočo gobčka, da se na gubicah ne bi pojavile kakšne alergijske reakcije.

Evropa v malem

S posebnostjo v videzu francoski buldog nekako potrjuje svoj izvor, saj Francozom radi pripisujemo samosvojost in ekstravagantnost. Znani pa so prav tako po neumornem dokazovanju in tekmovalnosti do Angležev. Celo glede izvora in nastanka te pasme so nasprotujočih si mnenj. Nesporno je, da se je francoski buldog, kakršnega poznamo danes, pojavil na pariških razstavah že v drugi polovici devetnajstega stoletja. Razvoj pasme pred tem Angleži pripisujejo vzreji iz večjega angleškega buldoga, ki so ga s selekcijo zmanjševali in tudi križali z majhnimi terierji. Težnja k pritlikavosti je po njihovih trditvah posledica ukrepa angleškega parlamenta, ki je v tistem obdobju prepovedal živalske boje vseh vrst. Promocijo pasme je naredil angleški kralj Edvard VII., ki si je te buldoge izbral za svoje hišne pse.

Francozi imajo pač svoji teoriji: po eni je mali buldog pri njih doma že od nekdaj, po drugi se je kot strela z jasnega pojavil v devetnajstem stoletju. V tem času ga je upodobil tudi slikar Henri de Toulouse-Lautrec na sliki Kostanjarja, kar Francozi razumejo kot neizpodbitno dejstvo, da je pasma plod njihove naravne in kulturne dediščine. Da pa je zgodovina še bolj pestra, obstaja tudi španska razlaga, po kateri je francoski buldog nastal iz burgoške doge, takrat poznane stare pasme s Pirenejskega polotoka.

The post Francoski buldog appeared first on Planinsko društvo Ljubljana Matica.