Francoza v družini buldogov hitro prepoznamo po pokončnih ušesih in pritlikavi rasti. Po videzu samosvoj pes je prvovrsten družabnik, ki ga imajo skrbniki ponavadi ob sebi v stanovanju. Dovolj je »priročen« in veseljaški, da je lahko naš spremljevalec na vsakem koraku, če nas počaka v parkiranem avtomobilu, je protivlomna zaščita brez primere.
Francoski buldog je različica angleškega pritlikavega buldoga, ki je poseben predvsem zaradi svojih pokončnih ušes. Njihova pravilna polkrožna oblika nas spominja na uhlje pri netopirjih, zato v opisih naletimo tudi na navedbe, ki govorijo o francoskem buldogu z netopirjastimi uhlji. Na splošno je to idealen pes za stanovanje, prisrčen, ubogljiv, potrpežljiv in zelo bister ter učljiv. Zelo je navezan na svojega gospodarja, z veseljem ga spremlja in mu sledi, v zadovoljstvo pa so mu tudi obiski, saj pomenijo še več družabnosti.
Francoski hedonist
Vragolije francoskih buldogov razveseljujejo že deset let, da je res prekaljena skrbnica, pa lahko sklepamo po številni pasji družbi, saj je pri njih doma vedno več kot pet psov. »To je izjemno simpatičen, prikupen in živahen pes, vedno pripravljen za igro. Zelo redko laja, lahko bi rekli, da ni ravno rojeni čuvaj, vendar se na primer ob hišnem zvoncu oglasi in tako opozori, da je v hiši. Večjih psov se ne boji, zato je dobro, da ga v mladosti socializiramo, da se je vajen igrati in družiti s sebi enakimi. Nad ‘dresuro’ ni preveč navdušen, vendar v želji, da se ne bi zameril skrbniku, z malo več truda in nežne doslednosti popusti in naredi, kar zahtevamo od njega« pravi. Prilagodljivosti in potrpežljivosti vseeno ne smemo jemati kot neusahljive.
Ker gre za buldoga, ki je izvorno nizke rasti in čokate postave, moramo biti precej pozorni, da ga ne hranimo preveč, saj bi hitro postal pretežak. Zaradi kratkega gobčka se potem lahko pojavijo težave z dihanjem, medtem ko precej razširjeno smrčanje, bodisi med spanjem ali kot izraz ugodja, ni razlog za skrb. »Ko pravimo, da je francoski buldog neumoren v igri, mislimo dejansko na igro, in ne tek ob kolesu ali več kilometrov hitre hoje ob človeku. Ima močno, masivno telo ter kratke noge in kratek gobček, vendar ga ne smemo preobremenjevati. Drugače pa je poln vragolij in včasih pravi klovn,« pove sogovornica.
Kot še pojasni, so francoski buldogi zelo radi v naročju in se kar topijo od zadovoljstva, zato jim poznavalci pravijo naročni psi. Po njenih besedah so se zaradi svoje majhnosti, vpadljivosti in očarljive narave svojčas razširili med pripadniki delavskega razreda, pozneje pa so bili tudi ljubljenčki pariških dam, ki so se z njimi sprehajale po Elizejskih poljanah. A ta družabnik vseeno ne spada med klišejsko damske pse.
Teža pri obeh spolih znaša od osem do 14 kilogramov, odvisno od prirojene velikosti in plečne višine, ki doseže približno 30 centimetrov. Celoten videz je zaznamovan z obliko kvadrata, čokato in mišičasto telo je pravokotno, glava je široka, kratka, štirioglata in s širokim potlačenim gobcem. Velike in temne oči so okrogle in razmaknjene, zelo opazna so visoko nastavljena »netopirjasta« ušesa. Kožuh pokriva gosta, kratka in svetleča se dlaka, ki prehaja od črno-rdeče tigraste, črno-bele lisaste do različnih kombinacij svetlo tigraste in povsem bele, pogosti so tudi kremni odtenki. Nega francoskega buldoga ni zelo zahtevna, potrebno je redno krtačenje za odstranjevanje odmrle dlake, poleg tega mora skrbnik paziti na čistočo gobčka, da se na gubicah ne bi pojavile kakšne alergijske reakcije.
Evropa v malem
S posebnostjo v videzu francoski buldog nekako potrjuje svoj izvor, saj Francozom radi pripisujemo samosvojost in ekstravagantnost. Znani pa so prav tako po neumornem dokazovanju in tekmovalnosti do Angležev. Celo glede izvora in nastanka te pasme so nasprotujočih si mnenj. Nesporno je, da se je francoski buldog, kakršnega poznamo danes, pojavil na pariških razstavah že v drugi polovici devetnajstega stoletja. Razvoj pasme pred tem Angleži pripisujejo vzreji iz večjega angleškega buldoga, ki so ga s selekcijo zmanjševali in tudi križali z majhnimi terierji. Težnja k pritlikavosti je po njihovih trditvah posledica ukrepa angleškega parlamenta, ki je v tistem obdobju prepovedal živalske boje vseh vrst. Promocijo pasme je naredil angleški kralj Edvard VII., ki si je te buldoge izbral za svoje hišne pse.
Francozi imajo pač svoji teoriji: po eni je mali buldog pri njih doma že od nekdaj, po drugi se je kot strela z jasnega pojavil v devetnajstem stoletju. V tem času ga je upodobil tudi slikar Henri de Toulouse-Lautrec na sliki Kostanjarja, kar Francozi razumejo kot neizpodbitno dejstvo, da je pasma plod njihove naravne in kulturne dediščine. Da pa je zgodovina še bolj pestra, obstaja tudi španska razlaga, po kateri je francoski buldog nastal iz burgoške doge, takrat poznane stare pasme s Pirenejskega polotoka.
